Namišljene ljubezni (2010)

Les amours imaginaires

"Ni moj tip," dahne Francis (Xavier Dolan) prijateljici Mary (Monia Chokri) na začetku Namišljenih ljubezni, ko na neki večerji strmi v visokoraslega svetlolasega mladeniča Nicka (Niels Schneider), ki se je s podeželja pravkar preselil v Montreal. "Niti moj," mu odvrne Mary, čeprav tudi sama ne more odvrniti pogleda od "samozadovoljnega Adonisa", kot ga poimenuje. Očitno je, da Francis in Mary drug drugemu (v danem trenutku pa morda tudi samima sebi) ne govorita resnice – že po prvem srečanju postane Nick objekt (ne subjekt) poželenja obeh. Njuni občutki se bodo v prihodnjih tednih, ko bo trojica preživljala skupaj vedno več časa, samo še krepili, tekmovanje za mladeničevo naklonjenost pa bo postavilo njuno prijateljstvo na preizkušnjo. [več..]

ohn Cusack je pred leti, v Allenovi komediji Streli nad Broadwayjem, neki ženski očital, da ne loči med ljubeznijo in seksom. Ženska se brani, ne, ne, ločim - ljubezen je nekaj globokega, seks pa je le nekaj centimetrov. Namišljene ljubezni - drugi film kanadskega wunderkinda Xavierja Dolana, sicer epileptični remiks Truffautove klasike Jules in Jim ter Nevarnih razmerij - to farsično zmešnjavo ljubezni in seksa prešpikajo z dozo istospolnosti, ki je ravno dovolj prostodušna, ravno dovolj energična in ravno dovolj subverzivna, da povsem spodkoplje allenovski tip romantičnega vrtiljaka, v katerem je vir spolnih težav, ki mučijo heteroseksualca, vedno impotenca, nikoli pa spolna identiteta. [več..]