Služkinje (2011)

The Help

Že res, da so Služkinje film o rasizmu v šestdesetih, a tokrat nimamo opravka z belimi kapucami in linčanji: glavni zlobci so južnjaški kloni Betty Draper, jabolko spora pa "belska" stranišča, katerih (ne)uporaba ima tukaj isti pomen kot vprašanje, kdo bo šel sedet na zadnji del avtobusa.
Filmska adaptacija istoimenske literarne uspešnice izpod peresa Kathryn Stockett, romana o temnopoltih služkinjah in njihovih belih delodajalkah v šestdesetih letih v Mississippiju, hoče biti navdihujoča zgodba o osebnem dostojanstvu in nenasilnem boju proti krivicam. [več..]

To, kar je bil The Color Purple za osemdeseta, je The Help za novo tisočletje. Dober, ravno prav patetičen, dovolj realističen in prepričljivo zastavljen filmček, kjer celo Emma Stone, ki igra glavno junakinjo Skeeter Phelan, ne deluje zoprno, infantilno in otročje kot v vseh ostalih filmih. Že to, da Stoneova deluje kul, je čudež, že to je dokaz, da gre za zelo okej film, za moralko iz šestdesetih, kjer je bil Mississippi izjemno rasistična zvezna država, v kateri so lokalne damice od temnopoltih služkinj zahtevale ločena stranišča. [več..]

Knjižni uspešnici Kathryn Stockett, ki je v slovenskem prevodu izšla na začetku leta, smo tik pred iztekom leta dobili še filmsko različico romana. Zgodba Služkinj je umeščena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ki so jih v ZDA zaznamovala tudi prizadevanja za enakopravnost temnopoltih Američanov. Na jugu države je rasna segregacija še vedno v polnem razcvetu, ko se v domače mesto Jackson v zvezni državi Misisipi vrne pravkar diplomirana Skeeter (Emma Stone), ki si želi postati pisateljica. [več..]

Film Služkinje, velik hit, posnet po velikem bestsellerju Kathryn Stockett (Margaret Mitchell „postrasne“ Amerike), se dogaja na začetku šestdesetih let, v Jacksonu (Mississippi), na globokem, povsem tipičnem ameriškem jugu. Gibanje za državljanske pravice se sicer že prebuja, toda ne v Jacksonu, ampak drugod, na severu, vzhodu in zahodu - v Mississippiju je še vse po starem. Družba je brutalno segregirana, črnci živijo v svojem podrejenem svetu, belci pa v svojem vzvišenem, superiornem svetu. Belci so gospodarji, črnci pa služabniki - in kakopak služkinje. [več..]