Smrkci (2011)

The Smurfs

Razčistimo takoj na začetku – nič nimam proti malim bitjecem, ki so se pred več kot pol stoletja prvič predstavili v stripih belgijskega ustvarjalca z umetniškim imenom Peyo. Nasprotno, kratke risanke v produkciji Hanne-Barbere so bile sestavni del mojega otroštva, podobno kot to velja za številne, ki so odraščali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na Smrkce me vežejo lepi spomini in o njih si mislim le najboljše. Prav zato pa imam toliko slabše mnenje o pričujočem zmazku, ki so ga ustvarili po liniji najmanjšega napora. [več..]

Ko evropski produkti prečkajo Atlantik, jih ameriška moralna policija takoj razglasi za komuniste. Spomnite se le, kaj so počeli z Johnom Lennonom, ko je oznanil, da so Beatlesi popularnejši od Jezusa Kristusa. Ali pa se spomnite Harryja Potterja - to je poganski virus, Antikrist, ki bo okužil Ameriko! Ali pa se spomnite telebajskov - enega izmed njih so razglasili za prikritega geja. Ameriški pastorji so takoj prižgali sveti ogenj. Kaj bodo storili šele zdaj, ko so Atlantik - in to poudarjeno, izzivalno, v 3D tehniki! - prečkali Smrkci, modre palčkaste kreature, ki so kakopak evropski - okej, belgijski - produkt. Samo pomislite: Smrkci živijo v gobah. Ker se obnašajo rahlo čudno, da ne rečem bizarno, celo psihedelično, obstaja sum, da te »magične« gobe tudi uživajo. In ne pozabite: Smrkci živijo v neke vrste paralelnem svetu, v utopični komuni, socialistični kooperativi, v kateri si vse delijo, ali bolje rečeno - svoje bogastvo vedno znova redistribuirajo. [več..]