Dekle z zmajskim tatujem (2011)

The Girl with the Dragon Tattoo

Načeloma nimam nič proti rimejkom. Sploh proti tistim, ki so narejeni s časovne distance ali tistim, ki se ne ustrašijo enako zgodbo prestaviti na drugačen način, jo prikazati iz druge perspektive. Komaj dve leti po izidu švedskega izvirnika je tukaj ameriška različica dogodkov, povzetih po prvem delu znamenite Milenij trilogije, danes že pokojnega Stiega Larssona. Fincher je poudarjal: »Ne, to ni rimejk! Pri snemanju filma smo se opirali zgolj na knjižno predlogo!« [več..]

Četudi sem videl, da bo ameriški rimejk švedske mojstrovine Män som hatar kvinnor režiral David Fincher, sem bil prepričan, da ne bom dobil dovolj dobrega filma, ali povedano drugače, filma, ki se bo lahko vsaj približno meril z originalom. Nisem se zmotil, joj, kako zelo se nisem zmotil. Ameriški rimejk je slab film, je dolgočasen, razvlečen, površen, neprepričljiv in nepotreben izdelek, ki žali izvirnik. Ki izvirniku ne seže niti do kolen. [več..]

Presenetljivo hitro po švedski ekranizaciji literarnih uspešnic Stiega Larssona so v sočne kriminalne zgodbe svoje zobe zasadili tudi Američani in po odlični Noomi Rapace predstavili svojo glavno junakinjo, Rooney Mara. Njena preobrazba v Lisbeth Salander je s pomočjo medijev potekala skorajda javno, in če smo pri Noomi naknadno brali njene intervjuje o tem, kako je bilo igrati tako specifično in močno vlogo, smo lahko pri Rooney že vnaprej opazovali fizično predanost nalogi. Nič čudnega ni, da se je mlada igralka znašla na seznamu nominirank za razne nagrade – tisti, ki jih podeljujejo, imajo namreč neznansko radi fizične preobrazbe zavoljo boljše igralske upodobitve. Rooney Mara je v filmu seveda dobra, a vsi, ki so poprej gledali švedski izvirnik, si bodo kot Lisbeth zapomnili še tršo Noomi, žal. [več..]

Če ste se pred nekaj leti vozili po Italiji, ste na vsakem vogalu zagledali skladovnice Larssonove trilogije Millenium. Na črpalkah so imeli skladovnice ponavadi kar na treh koncih. Potem je vse to bušnilo tudi k nam. Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Vmes so trilogijo, ki je postala globalni bestseller, ne, superseller, ekranizirali, lokacije, na katerih se dogaja, pa so prelevili v romarske točke in tematske parke, da ne govorimo o biografijah Stiega Larssona, ki se množijo kot spletne teorije zarote. [več..]