Melanholija (2011)

Melancholia

Naključje je hotelo, da sta tako Melanholija Larsa von Trierja kot Drevo življenja Terrenca Malicka v kinematografe prišla v istem obdobju in se nekako lepo dopolnjujeta – en govori o začetku sveta, drugi pa o koncu, oba pa bi lahko ocenili tudi kot poetična, mitska. Melanholija je kljub apokaliptični noti eden najbolj navdihujočih, poetičnih in ja, upamo si reči tudi čudovitih filmov izpod Von Trierjeve režiserske taktirke v zadnjih letih, ki upravičeno pobira nagrade (tako za film kot glavno igralko, Dunstovo). [več..]

Konec sveta so po h’woodskih spektaklih odkrili tudi art filmi - Zaklonišče, Another Earth, Melanholija. V h’woodskih filmih katastrofe so liki vedno tako plitvi, tako prazni, tako generični in take karikature, da vam je za njih povsem vseeno - tudi če jih vse skupaj odpihne. Melanholija pa je film katastrofe z liki, za katere nočeš, da umrejo. V h’woodskih filmih katastrofe komaj čakaš, da pokaže konec sveta. V Melanholiji pa si konca sveta ne želiš. [več..]

Jp, Lars von Trier, ki me je nazadnje pustil hladnega s filmom Antichrist, je posnel film katastrofe, kjer se Zemlji nevarno približuje planet Melancholia, ki bo treščil vanjo. To je jebeni Armageddon, ki ga je namesto Michaela Bayja pač režiral Lars von Trier, če se malo pošalim. [več..]